Danes so moderni cajti,
merimo jih z megabajti,
svet se povezuje in odpira.
Tehnika naokol razsaja,
človk pa tega ne dohaja,
vedno bolj sam vase se zapira.
Zdravi si duševno rano,
al s pijačo, al pa s hrano,
al pa kar brezveze se drogira.
Se spreminja v bedaka,
v zavrtega čudaka,
ki ob telefonu onanira.
Nikol ne bom, (nikol ne bom)
nikol ne bom, (nikol ne bom)
denarja dal za vroèi telefon.
Razdal ga bom, (razdal ga bom)
pognal ga bom, (pognal ga bom)
vendar nikol za vroči telefon.
Skoraj vsak Slovenc povdarja,
da ima premalo dnarja,
dnarja nima, a vseeno kliče.
In vrti številke vroče,
konec meseca pa joče,
ni popusta za pohotne tiče.
Ja, so v oglasih brez razlike
vroče cifre zlo velike,
kar čez celo babo, ki pozira.
A cena komaj se razbere,
marsikdo je ne prebere,
pa zarad curaka bankrotira.
Nikol ne bom, (nikol ne bom)
nikol ne bom, (nikol ne bom)
denarja dal za vroèi telefon.
Razdal ga bom, (razdal ga bom)
pognal ga bom, (pognal ga bom)
vendar nikol za vroči telefon.
V času novga tisočletja,
enaindvajstega stoletja,
ko povdarja se demokracija,
in ko zanima nas unija,
raste, raste, se razvija,
ja, ja, telefonska kurbarija.
Naj kdor hoče masturbira,
name naj se ne ozira,
apeliram pa na korenjake:
če si kolkertolk za rabo,
najdi si pošteno babo,
dnar pa raje daj za siromake!
