Jaz pa zdaj vam to povem,
da sem jaz krik mode,
sem gorenjski maneken:
Franci ”Parizien.”
Zdaj v Parizu moda je
gripa z dekoltejem,
žena koj v bolniško gre,
sam’, da je modern’!
Ženska vse na glavo da,
tud’ pisker, če je v modi,
nič ne vpraša, kolk’ košta,
glavn’, da se afna.
Zraven pa pomeša še
vse te letne čase,
pust praznuje leto dni,
sam’, da je modern’!
Me žene vemo že,
kaj moda je al’ ne,
saj z modo hodit’ vštric
ne more že vsak škric.
Le žena ve za to,
kar je lepo zanjo,
da moda ima srce,
le žena ve.
Moja žena si želi
super ozko krilo,
spodaj steznik jo tišči,
komaj govori.
Pa jo zvija spred’ in zad’,
težko revca diha,
videt’ je kot Švejk soldat,
sam’, da je modern’!
Za okol’ vratu želi
žena si lisico,
krokodil bo torbo dal,
uboga ti žival.
Tiger bo krzneni plašč,
svinja zimski škornji,
kdo bo plačal muhe te?
Franc Košir – se ve!
Me žene vemo že,
kaj moda je al’ ne,
saj z modo hodit’ vštric
ne more že vsak škric.
Le žena ve za to,
kar je lepo zanjo,
da moda ima srce,
le žena ve.
Modni čevlji špičasti
ozki so in dolgi
in pa žuljaste noge,
to vse v modo gre.
Sem ljubitelj modnih hlač,
takih s Ponterosa,
spod’ so ozke, zgor’ balon,
sam’, da je modern!
Res, da moda včasih ima tud’ svoje muhe,
je prednost enkrat za debele, zdaj za suhe.
Vendar vsi na koncu zdaj si le priznajmo,
velik’ nam lepega v življenju moda da!
