Mlado dekle sem še bila,
šla sem na tisti ples.
Luna presvetla je bila,
da skrila bi moj nasmeh.
Prvič sva se spogledala,
vedela sva oba,
zdaj bo trenutek za oba,
polka bo ukazana.
“Pleši dekle” si šepetal,
gledal si mi v oči,
zvabiti pa me nisi znal,
bilo je polnoči.
Zvezde so naju gledale,
prižgale ljubezni žar.
Ko sem podala ti roke,
objel me in plesat šla.
Te črne oči in tvoj nasmeh,
ko sem zasukal te v ples,
v mojih rokah si bila
kot lahka, nežna bilčica.
Vrtela sva se tja čez pod,
podila veter izpod nog,
ta polka, nama usojena,
uslišala je glas srca.
Zdaj, ko imava prstana,
greva še kdaj na ples.
Muzikant polko zaigra,
vem da bo šlo zares.
Ko se zasliši njen refren,
gleda ti v oči,
srce zaigra, ker dobro ve,
zame ta pravi si!