Naj bo sonce, megla, dež, veter ali sneg,
peljeva povsod, tudi v najbolj strm breg,
pa če jeklene barikade postavijo na tir,
rušiva pred seboj vse, saj za naju ni ovir.
Prišel bom jaz, prišla boš ti,
punca moja, naj te ne skrbi.
Lahko vozila bova še cele dneve, noči,
zato združiva moči.
Kot loko-loko-lokomotiva
proti cilju skupaj hitiva,
levo, desno, dol in gor,
dol in gor skozi črn predor.
Loko-loko-lokomotiva
vse dokler ne zmanjka goriva,
ven in noter, sem in tja,
še malo pa bova oba prišla.
Skozi mesta in majhne vasi vijuga črn dim,
bele ptice v letu bežijo vse pred njim.
Zato ker midva s polno paro pritiskava na gas,
podirava rekorde vse, prehitela bova čas.
Prihajava počasi na prvi peron,
tam priključi se še eden vagon,
pa še drugi in pa tretji, kmalu nas je sto.
Kaj če mašino razneslo bo?
Ko piščalka zapiska, para se dviguje,
železniška postaja cela zraven poskakuje,
črn oblak rumeno sonce zakriva,
v njem se skriva loko-lokomotiva.
