(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
povsod sami čiki.
(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
na srečo niso veliki.
(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
pri vsakem čiku čikov pet.
Čiki, čiki, čiki, čiki,
prekrili bodo ves naš planet!
Vsi vemo, da je neumen tisti človek, ki kadi.
Vendar to se še prenese, ena stvar pa me ujezi.
Prav zares postanem jezen, jezen kolikor se da,
če vidim, da nekdo nemarno čik odvrže kar na tla.
Sem se sprehajal po parku, med potjo sem zrl v tla.
Vse je s čiki blo nastlano, da me kar groza je obšla.
Da bi se malo pomiril, sem na klopco šel sedet.
A tam bilo je še najhuje, čiči, čiki za znoret.
Kadar mi kupi sladkarije, mama vedno govori:
“Sladkarije so za v usta, a odpadki za v smeti.”
In tudi, ko sem čisto sam, vedno le tako ravnam.
Kdorkoli pa ravna drugače, naj ga bo pošteno sram.
(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
povsod sami čiki.
(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
na srečo niso veliki.
(Oj) Čiki, čiki, čiki, čiki,
pri vsakem čiku čikov en, dva, tri, štir, pet.
Čiki, čiki, čiki, čiki,
prekrili bodo ves naš…
prekrili bodo ves naš…
prekrili bodo ves naš planet!
