Ka n’zaj? Ja, n’zaj…
Ka n’zaj? Ja, n’zaj…
Me pestiš, ti lastouca?
Tu nej prou! Me j’žou…
Tu nej prou! Me j’žou,
jas s’n sam p’poutenca…
Prid’n ku črešnja se u belme krsti,
ku sunce z ruoko je glade l’si;
kumej z jajde Buh da muoko,
spraven se u srcj’ ledi!
Ka n’zaj? Ja, n’zaj…
Ka n’zaj? Ja, n’zaj…
Žjgn’š me p’puotenca?
Tu nej prou! Me j’žou…
Tu nej prou! Me j’žou,
s’n nebjška puoštrca…
Srečo te strjs’n z muajeh perut,
kukr n’ruačo m’ j’ duobr G’sput;
buode, buode ti p’žjgn’n,
buode zemle tuaje sou!
Ku črešnja u belme štemana bo bla,
puoslo buon zate jas spleu sz sena;
vre čak’n te n’ vidn ure,
d’ te Buh da n’ muj cuh!
Zbugn, lastouca,
zbugn, brumen muoš,
hmalen cajt buo ruoš
uobouko n’s u svate!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.