Na vseh potih harmonika
pospremi danes me,
ne morem si zamisliti,
da zdaj bi bil brez nje.
Jo božam in pestujem zdaj,
prav kakor deklico,
ki včasih ljubosumna je
in okrega me.
Ne jezi name se, dekle,
saj veš, da prva si,
harmonika pa k srcu je
prirasla tudi mi.
Težko sem si priboril jo,
ko bil sem še otrok.
Vsi rekli so, da nikdar mi
šla ne bo od rok.
A jaz sem vlekel, vlekel meh
in skrival se, kot bil bi greh.
Ko prvo pesem sem igral,
se ata je na smeh držal.
Harmonika pa od takrat,
v hiši naši mnogokrat
v mojih rokah zazveni,
radi slišijo jo vsi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
