To je dan, ko koraki mi znova uhajajo stran,
spet je čas, ko zaslišim od daleč že vabi me glas.
Saj že grem, saj že grem, zamuditi nič ne smem,
v neznano, v daljavo vleče me.
Veš, da lepo mi je tam, vse kar hočem imam,
a tista vez, ki drži, ko že vse popusti,
je več kot misel vsak dan, ki utišaš jo sam,
niti spominov mi prepletajo srce.
Niti spominov mi prepletajo srce,
niti spominov domov pripeljejo me.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
