Ti ne sprašuješ, ti vidiš me,
moje rane, vse moje sanje.
Ko preglasen je svet,
mi zašepetaš: “Rad te mam.”
Ti ne bežiš, ti razumeš me,
vse navade, vse moje napake.
Ko duša kriči, tvoj objem jo
v trenutku umiri.
S tabo mi je lažje vse,
tudi, ko obraz se v temo skrije.
In ko več leteti ne znam,
nežno padem v tvojo dlan.
S tabo mi je lažje vse,
to življenje lepše je v dvoje.
Ko bo hladen in prazen dan,
vse v redu bo, ker tebe imam.
Ti ne obsojaš, ti sprejmeš me,
vse navade, vse moje napake.
Ko duša kriči, tvoj objem jo
v trenutku umiri.
S tabo mi je lažje vse,
tudi, ko obraz se v temo skrije.
In ko več leteti ne znam,
nežno padem v tvojo dlan.
S tabo mi je lažje vse,
to življenje lepše je v dvoje.
Ko bo hladen in prazen dan,
vse v redu bo, ker tebe imam.
Naj v meni gori nemir,
naj na krila se zjoče nebo.
Ti obarvaš sivine,
ti moje upanje si.
