Vem, da nisem trezen, ma niti pijan.
Kaj bi dokazala, poslala si me stran.
Je res, da pil sem in to zato,
da lažje steče mi beseda, drugače ne bi šlo.
A zdaj v glavi se mi rahlo vrti,
ni krivo vino, kriva si le ti.
In spet besede zlagam, da ti povem,
da še eno noč ob tebi bi rad doživel.
In ko me jutro bo zbudilo,
za vedno bom odšel.
Vem, da mi težko bo pri srcu,
ker sem te rad imel.
In ko bom daleč, daleč stran,
bom na nebu zvezdo prižgal
in dal ji bom ime,
dal ji bom tvoje ime.
Na nebu zvezde zbiram in nosim jih s seboj,
morda nekje v prihodnosti spet bil bom tvoj.
Nikoli upanje ne umre, nikdar ne reci “ne”,
ker zarečen’ga kruha se največ poje.
Popotnik sem brez kilometrov in brez zavor,
ker kamor srce vodi, tam bom nocoj.
Na koncu sam ostanem, vedno tepen,
le zvezde na nebu nosim vedno s seboj.
