Mislil sem, da mestno življenje je to kar želim,
a vsak dan znova gledal le v sivo meglo, ma ni mi več do tega.
Sori šef, me danes v službo ne bo, saj bo šlo.
Mi dopamin po žilah predpisal je morje in jasno nebo.
Bela so jadra v daljavi po modri magistrali,
vabijo naju na krov tega sveta.
Zdaj po morju bliz’ Pirana pluje barčica
in na barki se prepeva glasno do neba.
Tam po morju bliz’ Pirana vse se lahko zgodi,
sam’ naj traja do konca dni.
Razigrano moje srce noč in dan valovi,
ko tramontana preko valov se v nama znova budi.
Kaj za vraga sem počel, vem, ne bo me več nazaj,
naj pluje mala barčica v najin svet neskončnih sanj.
Zdaj po morju bliz’ Pirana pluje barčica
in na barki se prepeva glasno do neba.
Tam po morju bliz’ Pirana vse se lahko zgodi,
sam’ naj traja do konca dni.
Še babica na jugu našla je svoj srečni kraj,
adijo sive ceste, sivi mestni raj.
Tam po morju bliz’ Pirana plujeva midva
in to pesem si prepevava.
Zdaj po morju bliz’ Pirana pluje barčica
in na barki se prepeva glasno do neba.
Tam po morju bliz’ Pirana vse se lahko zgodi,
sam’ naj traja, o-o-o, naj traja,
o, naj le traja do konca dni.
