Po mene prišel si iz mesta,
fant si najboljših navad,
bom tvoja postala nevesta,
v srce mi pošiljaš pomlad.
Pred nama najlepši so časi,
se vsakega dne veselim,
pri meni ostal boš na vasi,
življenja s teboj si želim.
Ne zamenjam domače vasi,
za svetlikanje mestnih luči,
tu si ti tu je vse kar imam,
saj drugače živeti ne znam.
Ne zamenjam domače vasi,
ne zamenjam domačih ljudi,
tu jesen dočakala bom,
kjer živim, zdaj najin bo dom.
Prijatelji v mesto bežijo,
a nama za to nič ni mar,
ko ptice se zjutraj zbudijo,
življenje pokaže svoj čar.
Kjer postelja prava dovolj je,
in zvezde kot strop so neba,
in najin je svet kot vesolje,
ti srečo pošilja za dva.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
