S tabo sem brez zraka,
vakuum norček, ki nič ne ve.
Zate sem le napaka,
rezervni plan, ko kaj ne gre.
Čeprav napak v dobri veri
ne vpišem vedno pod slabo,
je vsak korak v tvoji smeri
bil napaka, vedno bo.
Zveži tvoje roke name, naj vsaj to ostane,
če vse drugo gre … k vragu.
Zlepi mi telo na sebe, itak je del tebe
v vakuumu živim … navajam se na to.
Ljudje, me kdo razume?
ne rabim Prozac, le kak objem.
Hinavcem bi rad zaprl kljune,
sam šimfat znajo, ko te ni ob men’.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
