Ko pride čas, da se poslovim,
nočem, da iz tega rata slinast film.
Živel sem vedno kot sem sam izbral
in ble so tud napake, a za nobeno mi ni žal.
Ko pride čas, da križ nar’dim čez vse,
pojte moje verze, v njih je moj srce
in ljubezen moja, veš dobr katera si,
čuvi mojo zgodbo, čez tebe naj živi.
Ko bom umrl mi ne več grehov štet,
ne obešat vencev, dejte rajš zapet,
ko bom umrl, naj preživi spomin
in ugasle sveče, naj preraste rožmarin.
Ko bom umrl in se spremenim v pepel,
ne mi prosim jokat, živi in jaz bom živel.
Moj pepel odvrzi, da se grem z vetrom rokovat,
naj me visoko nese, tja kjer ptiči hod’jo spat.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
