Res ne vem zakaj rad bi te nazaj,
dala si mi dom in dala si mi raj,
zjutraj ista kava isto ne diši,
ker nekje drugje jo z drugim piješ ti,
vem da sem premočno zate zagorel
in da ti pokazat tega ne bi smel,
ampak jaz ne znam, ko ljubim, dajem vse,
vse dobro in slabo, močno.
Ti ljubezen moja si.
Še boli, ne spusti.
Jaz pa upam, štejem dni,
da se spet zgodiva.
Spet bo tih večer, spet svečo bom prižgal,
rn od dveh kozarcev prazen bo ostal
in verjetno spet preveč jih bom popil,
da zbudil bi srečo, ko sem s tabo bil,
da zbudil bi čas, ko v naju sem verjel,
šel do oblakov, ko sem te objel,
ampak ogenj v meni premočno gori,
vem, opekel tvoje je dlani.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
