Glej, te mlade trate, v njih kot veter valovi.
Pesem o ljubezni, za dobre vse ljudi.
Kot iz nekih filmov, me ujel je v svoj objem.
A izgubil je sijaj, ko bil sem jaz v njem.
Sem govoril soncu, naj že tisto pozlati.
Kar imava v sebi, pa se le nazaj drži.
Če preblizu letaš, krila svoja boš izžgal.
A zvezde so tam daleč, one vedno imajo prav.
Ker tam ne poznajo istih stvari,
tam ne poznajo istih problemov.
Gledajo na nas, gledajo na nas.
Tam ne poznajo istih stvari,
tam ne poznajo istih problemov.
Gledajo na nas, gledajo le nas.
Pusti kaj za jutri, danes zdavnaj je odšel.
Zvezde bodo priče, da nekoč sem te imel.
Izgorele trate, zelenele bodo še.
A kdo ogrel bo led, ki mi prepleta zdaj srce.
In spet prosim sonce, naj že tisto pozlati.
Kar imava v sebi, pa se le nazaj drži.
Krila so stopila se, kot sneg na prvi maj.
Zdaj prosil bom le zvezde, da te vrnejo nazaj.
