Ko na punto burja plane,
v ozke ulice zbeživa,
prej neznane srčne rane
v starem mestu doživiva.
P’jaca prvega je maja
najina fontana Trevi,
kaj se z nama tu dogaja,
so prišli zaroke dnevi?
Na trgu Tartini
sva se prvikrat objela
kot ubrani violini
s soncem, morjem zazvenela.
Na trgu Tartini,
tam pred hišo venecijano,
poje klapa v mesečini
kanconeto forte piano.
Bova v cerkvi iznad mesta
zaprisegla si krščansko,
bo piranska ti nevesta
vzela dušo istrijansko?
V majhni hiši tam vrh Seče,
ko se v sanjah izgubiva,
lepe dneve prve sreče
v tejle pesmi spet živiva.
Na trgu Tartini
sva se prvikrat objela
kot ubrani violini
s soncem, morjem zazvenela.
Na trgu Tartini,
tam pred hišo Venecijano,
poje klapa v mesečini
kanconeto forte piano.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
