Preponosna, da bi vid’la stvari
v pravi luči
in pretrmasta, da znala bi nehat,
ko se enkrat kaj zaključi.
Zaslepljena od jeze in lastnih strahov,
krivde svoje.
Preotročja za dojet, da napake
so le moje.
A ne smem si več zatiskati oči.
Razčistit moram, kar me duši!
Sama ne znam več zdržat teže sveta,
ki vase me vleče.
Sama najti morala bi pot do ljudi
in lastne sreče.
Preponosna, da bi vid’la stvari
v pravi luči
in pretrmasta za vse te zamere
in kar v srcu vse bolj muči.
Zaslepljena od vsega, kar bi lahko,
a ne bo.
Preotročja za dojet, da sveta
tok me je zgrabil močno.
A ne smem si več zatiskati oči.
Razčistit moram, kar me duši!
Sama ne znam več zdržat teže sveta,
ki vase me vleče.
Sama najti morala bi pot do ljudi
in lastne sreče,
a sama ne znam…
Končno znova vidim stvari
v pravi luči.
