Hotel reko si,
ocean sem ti.
Vse vzel si brez vprašanj,
bil si kot spanec brez sanj.
Ugašaš mojo luč,
dala sem ti ključ.
V napačni sobi si stal,
vse nočne more prespal.
Če bi vzel obleko mi,
čakala te na mrazu bi.
Vse zato, da bi verjel mi.
Zvezdo si si zaželel,
ko b’la sem luna, me nisi ujel.
Zate je preveč, zame dovolj.
Modra voda se prelila je v rdečo,
solze tečejo za najino nesrečo.
Z jezera nastal je širni ocean,
tonem v temni vodi, iščem svoj pristan.
Bela obleka spremenila se je v črno.
Ogledalo kot srce se mi je strlo.
V globini morja sem, ne znam nazaj.
Daleč nosi me širni ocean.
Težko je telo,
s tokom gre na dno.
Teh misli val ne spodi,
ko sidro me zadrži.
Če bi vzel obleko mi,
čakala te na mrazu bi.
Vse zato, da bi verjel mi.
Zvezdo si si zaželel,
ko b’la sem luna, me nisi ujel.
Zate je preveč, zame dovolj.
