Boš pozabila poljube v maju,
dneve v raju, prikrite grehe,
nežne dotike, drobne nasmehe,
ki so prinesli pomlad v srce.
Boš pozabila vse ure kratke,
minute sladke, noči brez spanja,
jutra prepolna pričakovanja,
oči ognjene v hladnih dneh.
Ko boš pri drugemu v nežen objem se skrila,
za zaprtimi vekami moj bo obraz.
Obljubljala boš, da za večno ga boš ljubila,
v tvojem srcu pa vedno ostal bom le jaz.
Boš pozabila besede hladne,
solze pomladne, umrle sanje,
neba sivino, dežja kapljanje
na dan, ko šla sva vsak svojo pot.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
