Čitan te novice, ki so pune istih zgodb
in obsodb, čez kere se pizdi isti folk,
iz istih hiš in istih sob, nad njimi isti bog,
ki jim kroji tok misli, vse čaka isti grob.
Odstopanja pa spiplejo kot gnili zob,
ve se, kdo je kdo in kdo ne sodi v tisti krog.
Vsaki oster rob zbrusijo z vzgojno pilico
in z žilico za red nerede pucajo z milico.
Majo iste hiše vse z vrtički in cipresami,
iste pasje hüte, ludi skriti za zavesami.
Vsi na istih feštah bi na iste pesmi plesali,
vsi isto zakompleksani in z istimi bi seksali.
Vse bejbe so obrite, vsi tipi pa kosmati,
tak sta jih navčila mamica in ati.
Niše nič ne rabi znati, neso važni rezultati,
vsi po ramah se trepljajo: važno je sodelovati.
Ti si lehko karkoli …
Ker vsaki človek je edinstven …
Vsi isto občutljivi, ker vsi so isto glupi.
Njihove familije narete po kalupih:
Po pouki k verouki, vsi so pridni ministranti,
v nedelo so pri meši, v soboto pa za šanki.
Če so taki stari, do deca isto zapiti,
vse, kar se tu dela, gre po istem kopiti.
Kar gre izven okvira, treba v sliko zabiti,
zato so v šoli kreativna deca hitro na piki.
