Ko v jutru tem poslednja senca bledi
in pomladno sonce upanje tiho budi,
le pogled je vse, kar sto besed ti pove,
na obzorju nad oblaki skrite želje.
Sierra, Sierra Madre del Sur,
Sierra, Sierra Madre, uuu.
Sierra, Sierra Madre del Sur,
Sierra, Sierra Madre.
Rad bi videl prelep ta nasmeh, ki omamlja me,
rad bi videl te modre oči, ki tako nežno gledajo me,
saj v meni še vedno spomin le nate živi,
na trenutke, ko svojo ljubezen si dala mi.
Zopet brskam tu po svoji stari skrinjici,
med drugim moje pismo tam leži.
Kot ljubezen tudi to že obledelo je,
v njem zapisal pa si mi besede te.
Rad bi videl prelep ta nasmeh, ki omamlja me,
rad bi videl te modre oči, ki tako nežno gledajo me,
saj v meni še vedno spomin le nate živi,
na trenutke, ko svojo ljubezen si dala mi.
Tople julijske so noči bile vse polne zvezd,
ko sva skupaj čakala jutranji svit.
Noro sva se ljubila, a še tedaj nisva vedela, da
se ljubezen ta s tem poletjem ne konča.
Sonce poletja še v meni gori,
morja in cvetja srce si želi.
Nosijo krila galeba me tja
daleč, kjer je on, moj ljubljeni, doma.
Ko zvečer ugašajo luči,
tam v tujem mestu vse že spi,
le v moji majhni sobici
bleda lučka še žari.
Tam na mizi pisemce leži,
mati z bolečino piše mi:
»Ljuba hčerka, vrni se nazaj,
pridi k nam v planinski raj.«
Kako resnično se mi zdi,
ko v sanjah spet potujem tja,
kjer me oče, mati čakata
tam na pragu domačije.
Kako pogrešam tebe zdaj,
moja draga vas domača,
zdaj, ko v širnem svetu sama
sem ostala žalostna.
Hrepenenje po prvi solzi
in večni sreči, ki da jo ljubezni čar,
tihe sanje so kot prividi,
daj, vanje pridi nocoj, bodi za vedno moj.
Rada bi te tesno objela
in ti zapela naglas iz dna srca,
veš, da le zate sem zorela,
veš, da le zate bom cvetela v mavrici upanja.
Naj ponese ti veter ta pozdrav morja,
naj prinese ti še spomin na naju dva.
Nikoli se prva ljubezen pozabi ne,
v dušo globoko za večno zapiše se.
Naj ponese ti veter ta pozdrav morja,
naj prinese ti še spomin na naju dva.
Daj, spomni se svojih besed,
da vedno boš moj poet.
Ne verjamem, da so solze greh,
ne verjamem, da je žalost smeh,
a globoko v svetu svojih sanj
zaljubljena vedno mislim nanj.
Zlate zvezde sijejo z neba,
ena je gotovo najina,
vem, ko tiho padla bo na tla,
bom zopet tvoja lilija.
Sierra, Sierra Madre del Sur,
Sierra, Sierra Madre, uuu.
Sierra, Sierra Madre del Sur,
Sierra, Sierra Madre.
