Novi časi, isti obrazi,
dan za dnem sprašujemo se, kam vse to gre,
vrtimo se v krogu, zmage in porazi,
iz ozadja spremljamo ta neusmiljen svet.
Ne govori mi, da dobro nam gre.
Ne pozabi nikdar, kdo si,
izgubljen v množici,
čas prehitro beži.
Hočeš, rabiš vedno en cilj,
drži se svojih kril,
odvrži vse, kar ne rabiš.
Imeli smo sanje, verjeli smo vsi vanje,
zdaj nas ne zanima več, kdo ta svet vrti.
In ne govori mi, da dobro nam gre.
Ne pozabi nikdar, kdo si,
izgubljen v množici,
čas prehitro beži.
Hočeš, rabiš vedno en cilj,
drži se svojih kril,
odvrži vse, kar ne rabiš.
A zdaj verjamem, da lahko
usodo sami izbiramo,
tudi če moram čez vsa morja,
za srečo šla bi na kraj sveta.
Ne pozabi nikdar, kdo si,
izgubljen v množici,
čas skozi prste polzi.
Hočeš, rabiš vedno en cilj,
drži se svojih kril,
odvrži vse, kar ne rabiš.
Važno je tisto, kar ostane,
tudi če mi ne verjameš,
živimo le za danes.
