Čas med prsti nam polzi, vse se spreminja,
tiho izginjajo poti, ki jih poznaš
in medtem ko svet naprej drvi, preteklost šepeta – nikdar več,
pa potrt odideš do ljudi, ki jih poznaš.
Saj med prijatelji se sreča vame vrne
in sploh pomembno ni, kaj je bilo in kaj še bo.
Ko družba se smeji, na glavo svet obrne,
odidejo skrbi, ostanejo prijatelji.
Vsakdo iz dneva v dan hiti in išče sanje,
trudim se, a kdaj pa kdaj ne znam naprej
in medtem ko dnevi se vrste, prihodnost me duši – le kaj bo,
zbegana odideš do ljudi, ki jih poznaš.
Saj med prijatelji pogum se vame vrne
in sploh pomembno ni, kaj je bilo in kaj še bo.
Ko družba se smeji, na glavo svet obrne,
odidejo skrbi, ostanejo prijatelji.
Saj med prijatelji, se sreča vame vrne,
odidejo skrbi, ostanejo prijatelji,
odidejo skrbi, ostanejo prijatelji.
