Ko se svet ustavi in nimaš smeri,
ko si srečen, a te nekaj boli
in ne veš več, kam so dnevi odšli,
ostanejo skrbi.
Ko zagledaš v ogledalu obraz
in ne moreš mu reči več jaz
in ne ločiš sonca več od luči,
čas te prehiti.
Tisoč poti, tisoč smeri,
a ne najdeš zvezde med oblaki,
tisoč poti, tisoč smeri,
zdijo se prekratki ti koraki.
Tisoč poti, tisoč smeri,
a ne najdeš zvezde med oblaki,
tisoč poti, tisoč smeri,
dajva za trenutek tu ostati.
Vse več takih je na svetu ljudi,
ki hitijo, ko se sploh ne mudi
in želijo imeti vse te stvari,
sva to res jaz in ti?
Tisoč poti, tisoč smeri,
a ne najdeš zvezde med oblaki,
tisoč poti, tisoč smeri,
zdijo se prekratki ti koraki.
Tisoč poti, tisoč smeri,
a ne najdeš zvezde med oblaki,
tisoč poti, tisoč smeri,
dajva za trenutek tu ostati.
Drug mimo drugega hitimo,
kot da vemo, kaj lovimo,
če bi svet prenehal se vrteti,
v svojih mislih bi ostali ujeti.