Slovenec sm, Slovenec sm, na plaži s pekinezerjem,
velik prekratkim penisem, rodilnikom, dvojino,
samski do smrti al pa poročen desetkrat,
nkol ne bom mel otrok, imel bom pravnike,
najraj bi ustrelu Jankoviča, raj bi biu na njegovm mestu,
vrgu bombo na parlament ampak kaj če majo not še kej prostora zame,
nosm sončna sončna očala ponoč,
sam materinga znamenja na čelu ne morš skrit,
žena je umrla devica, poznam jo bolj kot kdorkoli drug,
poročno noč preživela v laboratoriju,
pesek in podgane, ljubezen in njen protistrup,
v nedelo pr svetem Jakobu pojem Dominus nostrus na koru,
čez tedn sam seb delim obhajilo,
ko počasi in zanesljivo spreminjam kri v vino.
Slovenec sem, nož na vratu olimpijskih udeležencev,
Primož Peterka vprežen v ego trip tisočih revežev,
Slovenec sem, ko pobiram štoparke z belim mercedesem,
z leder sedeži in navijam Severino z mp3 pleyerjem,
Slovenec sem, moja občutljivost umrla s Kennyjem,
v eni roki nosim mastercard v drugi vzorec župnikove sperme,
v mojem bloku ne morem nikogar prost za eno žličko soli,
Mercator je moj najboljši sosed,
zunej zagrmi soseda kliče policijo,
najstniki so v oblakih in misljo da že letijo.
Slovenec sm, vsake pou leta grem čez ustavo z edigsom,
napaka ni napaka če se z njo večina strinja,
če si vsi iztaknemo eno oko bodo dvooki ljudje spački,
strpni do drgačnih doklr so vsi enaki,
in večina nesreč se ne zgodi po nesreč,
samomorilci prhajajo ven spomlad in ne puščajo pisem,
če bi umru v karambolu bi biu zdej legenda rocka,
namest tega si veteran brez prstana – izmeček popa.
Slovenec sm – krize identitete so in,
prvič pijan na rock otočcu, na soči potegnil prvi dim,
slovenec sm – s punco na klopci v City parku,
že 10 let sm na faksu, valda ne bom zdej ratu delaven,
podpisujm peticije, hodm na referendume,
pijem kapučino, na Petrolu kupujem sendviče,
če nebi meu zjutri službe bi vstaju ob 1h popoudne,
če ne bi obstajale solze ne vem kaj bi počeu z očmi,
Slovenec sm, iz solzne doline, doline cvička,
Denis pokora, plod neuspešnega kondoma,
plod ne-domišljije, plod nesrečnega zakona,
plod sindikalnih izletov in zafrustriranih tajnic,
črno beli pionir kapitalistični državi,
v digitalni eri z analognimi možgani,
časopisi majo črno kroniko na prvi strani
in po venah se pretaka kri državnega tožilca,
celo identiteto mi spravš na eno vizitko,
ne bo me na volitvah dokler ne klonirajo Krambergerja.
Slovenec sm, moja prestolnica bela Bratislava,
zadnji Praslovan, k se še ni naučiu plavat,
ne maram se pogovarjat in če že, pol obrekujem,
če se mi ne zdiš neumn sm najbrž nate ljubosumn,
moji prijatelji namest oči nosjo gumbe za plišaste medvedke,
nimajo ust pa vseen kažejo nasmeške,
moj kolega čas, s katerim se trudm ohrant stike,
mi bo jutr obrnu hrbet in me povozu v rikvrc,
Slovenec sm, vzem si ga na hard, vzem si ga na izi,
vsem si ga na ne poznam te in ti ne poznaš mene – SPIZDI!
