Js b’ r’d Gorenjko l’ubu, pa pr’ložnost ne dobim,
potlej b’ jo pa še zasnubu, tu s’ jst že doug želim.
Na Dolensk’ b’ jo prpelou in razkazou ji n’š svet,
da bo vidva, kok pr’ n’s je tut l’po po svojem ž’vet.
Sej važn ni, k’e z’ej se ž’vi, če dva se mata rada,
pa mau se učas’h potrpi, da u gvišk špetira ni.
Se l’po me zdi, da sitna ni, d’ čist use zdej štima,
se ujel s’m se na limance, to l’bezn kriva je.
Sva se uzeva, b’lo je fletn, ohcet na Dolensk’ je bua,
že s’m mislu, da po moje, pa m’ je na Gorensk’ ušva.
Doug s’m prosu, preguvarjou, kua s’m hotu, t’ko je b’lo,
na Gorenjsk’ sva uba ostava, pa še dons je tle l’po.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
