Še kot otrok spominjam se, da sem ponoči slabo spal,
ker na stari postelji se oče z mamo je igral.
Škripalo je sem in tja, pa levo, desno, gor in dol,
od vsega tega mučil me je glavobol.
V mladosti deklico prelepo mlado kmalu sem spoznal,
drugi dan na našo posteljo jo srečen odpeljal.
Zvedel sem, kaj škripanje pomeni, kaj življenje je,
zakaj na svetu sploh živeti splača se.
A stara postelja pa spet veselo škripa,
ta zvok prinaša mi veselje in radost.
Je res nikoli za novejšo ne zamenjam,
saj stara postelja ohranja mi mladost.
Če hočeš, da živel boš srečno in veselo,
naj postelja ti škripa dneve in noči.
Le eno misel v življenju si zapomni:
Brez ljubezni prave sreče nikdar ni.
Zdaj leta so prišla in vedno bolj se z ženo strinjava,
da najlepšo pesem poje naša stara postelja.
Mi življenje je v veselje, še srce se nasmeji,
ko zaškripa na vso moč opolnoči.
