Djesna je ljeva in ljeva ni djesna,
ne zstupn vč nč in stvar je zdej rjesna
in če se z autn peljn na en feštin,
buljše, d znam, č ne bu kžin.
Bjelo je črno in črno ni bjelo,
td kolwrji su zmješeni in tu s ni tjelo,
matastn zmjeri bjelo vino nam prija,
k znamo, da črno nam je medežija.
Pou je na glavo naš planet,
ki mu zdej praumo narobesvet.
Vse kr je glihno, ni niti ravno,
vse kr je zmješano, zna bt normalno.
Pou je na glavo naš planet,
ki mu zdej praumo narobesvet.
Vse, kar s svjete, se rjes ne blešči,
če kešn ti mječe pjesk u wči!
Že spet profesor v klopci sedi.
»Nč ne zestupš!« mu budala krči.
S kuta mu prazna glava razlaga,
da tdi če je mona, ministr ratava.
Vse, kr je pravo, zna bet narwbe,
ka čš, k svjet je šou zdavnaj po gobe,
vse, kr smo zaslužli, vse smo že zaprawli,
vse smo na zludjevu kocku stavli.
