Skromna hiša sredi gričev,
bela cesta tja pelja,
vinska trta, zidanice,
tu sem bil nekoč doma.
Kakor lastovke jeseni
sem zapustil rodno vas,
toda vrnil v toplo gnezdo
se spomladi nisem jaz.
Moja štajerska dežela,
kraj mladostnih lepih sanj,
v tvoje se naročje v mislih
vračam srečen, nasmejan.
Pod večer srce zapoje
pesem lepih mladih dni,
slišim vrisk in smeh v goricah,
vmes klopotec se vrti.
Vedno bolj me v prsih stiska,
vedno bolj sem tukaj sam,
proti rojstni hiši dragi
pelje moja pot želja.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
![](https://www.besedilo.si/wp-content/themes/besedilo/img/Igram-si.jpg)
![](https://www.besedilo.si/wp-content/uploads/2020/11/Siddharta-VSTOPNICA-790x100-px.gif)