Pride čas, ko si otožen, ko ti v prsih je tesno.
Pride čas, ko ne verjameš, da še kdaj ti bo lepo.
Takrat stopi v družbo našo in pozabi na skrbi,
s pesmijo gre vse drugače in svet lepši se ti zdi.
Dobra volja je zdravilo zoper žalost in gorje,
je uteha in tolažba, ko ti vse narobe gre.
Tole skupaj zdaj zapojmo in zavriskajmo na glas,
da se pesem bo ubrana slišala v vsako vas.
Zdaj zapojte, zdaj zapojte skupaj z nami, vsi ljudje,
dobre volje pesem našo, ki ogreje vam srce.
Kdor vse dneve si prepeva, srečen je in pa bogat,
ni denar njegova sreča, v sebi nosi svoj zaklad.
Veseli se družba zbrana, kaj se ne bi tudi vi.
Je harmonika zapela, fant z dekletom se vrti.
Med prijat’lji ob kozarčku vse prehitro čas hiti,
smo besedo, dve si rekli, pa že zunaj se dani.
Da ostanemo prijatelji, si obljubimo tako,
da si sežemo v roke, z vincem si nazdravimo.
Bilo lepo zares je z vami, čaka pa nas drugi kraj.
Zaželimo si še srečno in nasvidenje še kdaj.