Tisti teden so jezno vihrale zastave,
v časopisih parole in drzne izjave.
Midva pa sva živela visoko nad oblaki
in nežnosti lovila z dolgimi koraki.
Tisti teden se pisala je slovenska zgodovina,
midva pa razigrana kot od starega vina
sva javila staršem, bolj iz navade,
da ne moreva domov, ker so povsod barikade.
Ljubezen in vojna kot v ruskem romanu
in midva glavna lika v praznem Piranu.
Še znaš preživeti sedem dni brez denarja,
bi še znala zapeti tisti hit od Bazarja?
Vsako leto konec junija me zgrabi depresija,
vsako leto tisti teden me na koščke razbija.
Potem se sestavljam prav počasi tja do jeseni,
ko se zavem, da ti si ta delček, ki manjka v meni.
Tisti teden so ponosno plapolale zastave,
ves svet se je vrtel okoli naše države.
Midva pa sva letela visoko nad oblaki,
motili naju niso niti tanki in vojaki.
Ljubezen in vojna kot v patetični drami
in midva glavna lika v popolni omami.
Si še vedno ista, od drugih drugačna,
si še vedno tako obupno privlačna?
Vsako leto konec junija me zgrabi depresija,
vsako leto tisti teden me na koščke razbija.
Potem se sestavljam prav počasi tja do jeseni,
ko se zavem, da ti si ta delček, ki manjka v meni.
Vsako leto konec junija zgodi se ista scena,
vsako leto tisti teden me vrže na kolena
in se zabliska stara dilema, ki nikoli ne mine:
Naj te poiščem ali naj diham večne spomine?
