Nikar ne skušaj svoje bolečine skriti,
odidi stran od njega,
slabše ne more biti.
V labirintu brez izhoda
tvoje sanje so pozabljena stvar,
kot konica strelovoda
zopet čakaš na vihar.
Skrivaš solze, skrivaš jezo,
skrivaš žalost, strah in svoj nemir,
iščeš razlog in pretvezo,
da zdržiš še en večer.
Nikar ne čakaj, da te spet zagrne noč,
raje pokliči na pomoč.
On res ni človek, ki bi mogla ga ljubiti,
odidi stran od njega,
slabše ne more biti.
On je pač tak, ti ga ne moreš spremeniti,
odidi stran od njega,
slabše ne more biti.
Z malo volje in poguma
se nasilja rešiš, stisk osvobodiš,
s kančkom sreče in razuma
spet normalno zaživiš.
Nikar ne čakaj, da te spet zagrne noč,
raje pobegni daleč proč.
On je pošast, ki tvoja čustva hoče ubiti,
odidi stran od njega zdaj!
Slabše ne more biti.
Ne bo lahko, a moraš se boriti,
odidi stran od njega zdaj!
Slabše ne more biti.
