Na kmetiji je tako, da putke glasne so,
do večera prav vsak dan kokodakajo.
A petelinček le zjutraj se oglasi, ko sonce ga prebudi,
tako kot on tudi jaz zjutraj še regljam, nato le kimat znam.
Ko zbudijo putke se, petelinčkam glas zamre,
kljunček svoj zapre, vse do jutra tiho je.
Ista pesem je pri nas, zjutraj sliši se moj glas,
a potlej pa ves dan le moja ženka ima program.
Kokokoko kokodak, kokokoko kokodak,
me preglasi, je drveči ševedak.
Kokokoko kokodak, kokokoko kokodak,
je moja ženka jezični prvak.
Na idejo sem prišel res fantastično,
kupil zobno pasto sem, lepilo zmešal z njo.
Zdaj ženka tiho kot miška je ves ljubi dan, a veste, to nič dobro ni,
saj z metlo jezna me skozi vas podi, že skoraj urce tri.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
