Zakaj mi ne odpiraš tako kot včasih kamrice?
Mar drugi je pri tebi in pozabila si me že?
Iz zidan’ce prihajam, naporna pot za mano je,
prijat’lji vsi že spijo, jaz pa sem nate spomnil se!
Oh, ljubica, poslušaj! Gostilne so zaprte vse
in mene zebe v noge, ker zunaj huda zima je!
Zakaj mi ne odpiraš tako kot včasih kamrice?
Kar k drugi šel bom trkat – še žal ti bo! Odpri mi že!
Se ljub’ca je smejala tam v kamrici zaklenjena,
predolgo je čakala zaman na fanta svojega!
Pod oknom naj koraka, da zima mu zbistri glavo,
saj drugemu odprla je vrata v svojo kamrico!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.