Nocoj ti priznam, da vse napake moje napolnile bi roman,
od vina pijan tokrat šel sem predaleč, zdaj ostal sem tukaj sam.
Brez tebe ne znam, življenje pusto zdaj in prazno je,
daj, ostani, draga, ne zapuščaj me.
Ko si odšla, s sabo vzela košček si mojega srca,
mojim lažem prst si pokazala in mi rekla, da sem kreten.
Zdaj mi je žal, da včeraj sem ti vse priznal,
če le naprej lagal bi, s tabo bi še ostal.
Zdaj ko si šla, so dnevi prazni vsi, predolge vse noči,
se bo vrnila le, v moji glavi je, srce močno boli.
Reci, da še vedno si nora name, da nihče te drug tako ne vname,
različen najin je okus, jaz sem minus, ti si plus.
Menda nasprotja se privlačijo, z očmi se vroče slačijo,
priznajva si, da jaz in ti usojena sva si.
Ko pogleda me, zdi se mi, da več ne vidi me,
moj obraz že dodobra včeraj pozabila je.
Se dotika me in pravi mi, da več ne čuti me,
ko govori me zbega, jaz pa vem, da ljubi me.
Zdaj ko si šla, so dnevi prazni vsi, predolge vse noči,
se bo vrnila le, v moji glavi je, srce močno boli.
