Prvi mrak zbuja zvezde,
v njih nemoč išče ceste,
misel tiho odzvanja
vsa vprašanja v njih.
Slišim dih, gledam tebe,
v teh očeh ne najdem sebe,
sama sva, a med nama
je v praznini zrastel molk.
Zdaj plačujeva mu dolg.
Ne bom se borila za čas,
v njem ti nisi jaz.
Ne bom se iskala v očeh,
ki žge jih greh.
Ne bom spremenila želja
v resnici srca.
Ne bom pozabila
tako kot ti, kdo si.
Gledaš zrak skozi mene,
biti kriv postaja breme,
v nama raste osama,
dvom postal je najin dom.
Ne bom se borila za čas,
v njem ti nisi jaz.
Ne bom se iskala v očeh,
ki žge jih greh.
Ne bom spremenila želja
v resnici srca.
Ko bom pozabila kot ti,
kot ti – oprosti mi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
