Dve let’ in pol sva se midva ljubila,
dve let’ in pol sva midva srečna b’la,
al’ božja roka naju je ločila,
sam bog ve, se vidiva še kdaj.
Oj, le enkrat še v svojem bi življenju
jaz rada vid’la svoj’ga ljubega,
za njega rada dala bi življenje,
zanj prelila svojo srčno kri.
Oj, lipica, kjer v senci sva sedela,
drug drugemu na prsih sva slonela.
Sva slišala škrjančke žrvgoleti,
sva slišala pastirčke vriskati.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
