Moj pogled uhaja mi k njej,
mine minuta in že sem ob njej,
ok, se dotikava s koleni,
po predavanju z njo se že menim,
preprosta, skuštrana in lep nasmeh,
morm zbr’t pogum, hitr neki narest,
pa jo mau hecam, vržem par for,
jo vprašam, če bi šla po Lublani mal okol.
Se pogovarjava o tem in o tistem,
komi čakam, da jo stisnem,
hitr ujela sva ritem,
vajb pristen, za roko jo primem,
vidm to, da ful ji je všeč,
ustnice mehke, sladke kt med,
se ne morem ji upret,
sledim njenim korakom,
se objameva med postankom.
Jst sm moja in ti si tvoj,
tko je vedno blo,
a jst sm tvoja in ti si moj,
čist na novo čutm to.
Jst sm moja in ti si tvoj,
nej ostane tko,
skup, a vsak posebej,
midva sva lahko za zmerej.
Komi čakam, da jo spet snidem,
k jo vidm, postanem vznemirjen,
srce močno mi razbija,
super energija, dobra harmonija,
njena družba mi prija,
čeprov sva tih,
k jo gledam, zmeden sem čist,
vesel, da jo glih pravočasno ujel,
svoj lajf bi rad z njo bi preživel,
ušeč mi je njen topel pogled,
primem jo za roko, da greva na potep,
al se greva tepst, zganjat norčije,
k je ni, gledam najine fotografije,
ponoči me odkrije, kovter vzame,
se van’ga zavije, da mi b’l mal ga ostane,
jo občudujem, ponosen nanjo
in spoštujem, imam rad jo.
