V hribih stoji mala hiša, ki v srcu spomin budi,
tam si preživljal najlepše ure, oče moj, ti.
Živel si za svojo družino in rad si imel vse ljudi,
s kitaro v roki najraje prepeval si skupaj s prijatelji.
Zasavski zvonovi so zapeli ti v slovo,
ti želel si, da v spomin na tebe ne jočemo.
Zasavski zvonovi so zapeli ti v slovo,
v gorah za vedno bo odmeval tvoje kitare zvok.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
