Polna luna se skriva za oblake.
Kdo bo zdaj potolažil zadnje junake?
Veter za šankom pozabe,
zdaj ko se jutro budi.
Skozi strehe se prvi maj priplazi,
proti trgu hitijo trudni obrazi.
Prsti še komaj zvenijo,
note bežijo drugam.
Zlate so trobente za prvi maj,
strašijo ljubimce na poti v raj.
Zapeljanih misli kličejo v noč nazaj.
Zlate so trobente za prvi maj,
strašijo ljubimce na poti v raj.
Zapeljanih misli kličejo v noč nazaj, nazaj.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
