Dons se neki obeta, zato morm bit freš,
bejba iz neta prhaja, že vidm, da bo d’best,
dubu un filing k mam fleš,
dubu un filing k sam greš.
Yes, dons greva na ta prau dejt,
dobim sms, prau da bo mau lejt,
občutu mau jezo, mau hejt,
ker js pridm zmeti mau prej, sam še zmeri mau.
Dej pohit, ker bom šu se pošalm,
kaj je s tabo, ne it, ker sm tu za vogalom,
uleti k spustim telefon,
prdiši, fak ta bejba je ceu avion.
Sori k zamujam, plis ne bit tečn,
res nism vedla kaj nej oblečm,
lej nauva delala drame,
nej ti bo, k si se spedenala zame.
No, pa da vidm, kako je zares,
k nimava neta, a sva zagreta.
Rd bi vedu, si ti ena od miljon?
Nočm, da greva se neki umes,
spet se zapleta, ona ne ve, da
zgublu svojga časa več ne bom.
Ok, na pru dejt je zamudila,
to je blo še u redu, na druzga je pozabila,
dobila se u tretje, obema gud
in k sm jo pospremu, sm dubu njen poljub.
U glavnm, neki časa je minil umes,
že po ene par dejtih sm zalublen do ušes,
res, pr men redno se zbuja,
kadr zmenva se, ona še vedno zamuja
in pol spele zmeri tok “smooth”,
ampak kaj nej nardim, če je smeri tok kjut.
Od nekdaj so lepe ble bejbe okol mene,
sam lepše od Urške pač blo ni nobene.
Sm že mislu, da je bol, da me čut,
pa še zmeri se nikol ne potrud (se nikol ne potrud).
Lej bejbi, sej je blo gud,
sam js nimam več časa, nej te čaka kdo drug…A veš kaj mislm?.
