Penzionisti so cvet te dežele,
penzionisti so sol te zemlje.
V svet gledajo z motnimi očmi,
s špricerjem v roki in socialnimi zobmi.
Penzionisti so cvet naših mest in vasi.
Zdaj ladje pripeljali so v pristan,
le s prstom kažejo na ocean.
Mladost šumi le kot oddaljen slap,
v nočnih omaricah so slike nagih bab.
A nihče ne dvomi v njih vrline,
ko mlada punca mimo šine,
vidim jih, kako se cedijo jim sline.
Penzionisti so cvet te dežele …
Revma trga jim kosti in žre noči
in vsako jutro kdo od znancev v partah se zbudi.
Doktor je predpisal nekaj še tablet
in preložil brzovlak za oni svet.
V žile silijo pritiski,
encijan je njihov viski,
zdaj na primer jih zanima,
kdaj se dvigne pokojnina.
Penzionisti so cvet te dežele,
penzionisti so sol te zemlje.