Mavrica v očeh,
stisk roke, smeh,
ko ugasnejo luči,
na ustnicah nasmeh zbledi.
Kot skrite sence v temi,
silhuete med ljudmi.
Glej te prestrašene oči,
si ne pustijo upati.
Jaz hočem več,
barven svet,
sijaj v očeh.
Letim v spomin, odmislim vse,
odpelje veter me tja,
kjer se svetloba ne konča.
Drhtim, želim, začutim moč,
stopam bosa vse do roba.
Hočem več, hočem več,
hočem več, hočem več!
Pravijo, da naj sledim,
naj se toku prepustim,
ne glej naokrog,
v kamen vrisana je pot.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.