Tisti dan mojih sanj imam še v spominu,
ko sva si zveste dni obljubila.
Pred oltar stopila si v najlepšem cvetu.
»Lepa si!« šepnil tiho sem ti.
Blagoslov vseh darov od Boga sva dobila,
ko povila sva prvo detece.
A življenja pač ni brez bolečin, gorja,
včasih strma pot do ciljev je želja.
Tudi ko temno nebo zaječi,
v bolečini in solzah rad rekel bi,
da te še ljubim kot takrat sem te,
dokler sva živa, ne loči naju nihče.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
