Dež polzi po šipi,
nula-nula-pet,
tam ob stari lipi
se je zrušil svet.
Kot da bi korak
nekje v zraku zalebdel,
kakor da bi mrak
svetlobo upanja objel.
Vdihi brez kisika,
nula-nula-pet,
noč se me dotika,
štejem brez besed.
Iščem nov začetek,
prazne misli, brez idej,
daleč je že petek,
sreda pa ne gre naprej.
Če čas lahko bi zavrtel nazaj,
ta pekel spet bi spremenil v raj,
v nasprotno smer za pet obratov ta planet,
samo za drobnih nula-nula-pet.
Senca čez spomine,
nula-nula-pet,
kot da v zvok tišine
bom za vedno ujet.
Tudi vonj Chanela
se v številke spremeni,
luna je prevzela
tvoj pogled, odkar te ni.
Če čas lahko bi zavrtel nazaj,
ta pekel spet bi spremenil v raj,
v nasprotno smer za pet obratov ta planet,
samo za drobnih nula-nula-pet.
Pet dni je večnost, tebe ni v njej,
pomisli name in v nebo poglej.
Daj, vrni se, nariši nama sanje spet,
prekini štetje, prekini štetje: nula-nula-pet.
