Z ženo v safari v Afriko sem šel,
en kanibal jo zgrabi, da bi jo sabo vzel.
Je brcala, kričala, vpila na pomoč.
»To tako ne gre!« pomislil sem rekoč.
Enga jurja pa en pir,
pa lahk’ tvoja je za zmir,
hojlarim, hojlarom.
Moj pr’jatu Maks en strašen ‘ma kompleks,
z ženskam’ nima sreče, a mahnjen je na seks.
To je res malenkost, mu rečem: »To ni hec.«
Nad mojim je predlogom bil navdušen prec.
Enga jurja pa en pir,
pa lahk’ tvoja je za zmir,
hojlarim, hojlarom.
Da jaz sem kvartopirec, to ve pr’jatu vsak,
ko skupaj se dobimo, nihče mi ni enak.
A zadnjič mi slabo je šlo, vse že zgubu sem,
nazadnje stavil sem še njo in dih zastal je vsem.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
