Grabi me bolezen ena,
taka druga ni nobena,
da sem resno zaskrbljen,
kaj je to, ne vem.
Ni tablete, ni zdravila,
niti ni penicilina,
ki bi mi pozdravil to.
Nekaj trese me in zvija,
kdo bi vedel, kaj je to?
Ko doma sem, je najhuje,
to vsi pravijo.
Kadar dolgčas me zagrabi,
nate tudi Bog pozabi
in vsak dan vse huje bo.
Hej, haj, pojdi z nami,
prava družba te pozdravi!
Hej, haj, pojdi z nami,
mi te čakamo!
Je družina zaskrbljena,
kaže, da je resno to.
Česarkoli jaz se lotim,
slabše je samo.
Vse bolj mi srce razbija
in pritisk, klavstrofobija,
to me pokopalo bo.
Hej, haj, pojdi z nami,
prava družba te pozdravi!
Hej, haj, pojdi z nami,
mi te čakamo!
Tam pa nekaj se dogaja,
na vogalu, sredi raja,
tam so zbrani zdaj že vsi,
mene pa še ni.
Aj, aj, aj, aj!