Vsak večer, ko sonce utone v morju
in ko se noč spusti, pogled dvignem tja v višave,
da bi med tisoči zagledal drobno zvezdo,
samo za naju dva bila je nekaj čarobnega.
Nebo ti prešerno, pokaži mi pot, pot do nje,
vsaj za trenutek hočem videti, kje sveti se.
Je res tako prelepa zvezda
vredna gorja in upanja?
Še sam ne vem, kako sem vse prenesel,
ko si rekla mi, da boš odšla.
Tiho podala si mi roko in dejala,
da moja zvezda je na drugi strani neba doma.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
