Tisti dan, ko zjutraj sem se prebudila,
mislila sem – dolgčas bo,
pa mi je prijateljica sporočila:
“Danes spet zabava bo.”
V hipu mi močno srce je poskočilo,
saj začutila sem –
danes princa svojega bom spoznala
in z njim zaplesala bom.
Sva na plesišču vrtela se divje vso noč
in le za naju je glasba igrala,
bilo je, kot da ljubezen mi dala je moč,
tako lahkotno ob njem sem plesala.
Želela sem, da lahko bi ustavila čas
in večno zrla v njegov lep obraz.
Začutila sem, da v meni zdaj ogenj že tli,
ki se nikoli več ne pogasi.
A prekmalu kratka noč se je končala,
z jutrom ti izginil si,
bil si kot privid, ki v mislih le obstaja,
bil si kakor pravljica.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
